10/09/2026
49. Ribn’ški semenj ❤️
Še en Ribn’ški semenj je za nami.
In ko se po takšnem dnevu vse nekoliko umiri, ostane en prav poseben občutek. Občutek hvaležnosti. Koliko ljudi, koliko srečanj, koliko znanih obrazov. In predvsem misel, kako lepo je, da se toliko ljudi še vedno trudi ohranjati nekaj, kar je za nas Ribničane še kako pomembno.
Semenj nas vsako leto znova spomni, kako močni smo, ko stopimo skupaj. Ko vsak prispeva svoj majhen delček k zgodbi našega kraja.
Vsi za enega, vsi za Ribnico. ❤️
Letos pa ob teh fotografijah z vami delimo še eno zgodbo. Malo bolj našo. Malo bolj osebno.
Zgodbo Pri Pildarju.
Pisalo se je leto 1866, ko je bila prvič uradno registrirana točilnica vina Pri Pildarju. Takrat na naslovu Ribnica 69, pozneje Ribnica 89 (danes Škrabčev trg 27).
🗓️ 160 let je od takrat.
Ko to izrečemo na glas, se še nam zdi skoraj neverjetno.
Koliko ljudi je v vseh teh letih odprlo naša vrata. Koliko kozarcev je zazvenelo ob »Na zdravje!«. Koliko krožnikov je šlo iz kuhinje. Koliko ljudi se je pri nas smejalo, praznovalo, modrovalo, kakšno reklo čez politiko in življenje, pa naslednji dan spet prišlo na en glaž. 😊
A za temi 160. leti niso samo letnice.
So ljudje.
Generacije družine Pelc, ki so vsaka na svoj način pustile nekaj za seboj.
Nekateri svoje delo, drugi zgodbe, tretji recepte. In prav zaradi njih lahko še danes skuhamo golaž in vampe po receptih našega pradedka in prababice. Še danes lahko na mizo postavimo kremšnite, kakršne je pripravljala babi Ani po receptu Novakovih, ki jih je življenje pozneje odpeljalo vse do Avstralije.
In prav to nam pomeni največ.
Da ljudi, ki so ustvarjali to zgodbo pred nami, ne ohranjamo samo na starih fotografijah in v pripovedih. Trudimo se, da delček vsakega ostaja tukaj. ♥️
Morda je ravno to tradicija.
Ne samo nekaj starega, kar skrbno hranimo, ampak nekaj, kar vzamemo s seboj in nesemo naprej.
Hvala tistim, ki k nam prihajate danes.
In hvala tistim, ki so k Pildarju hodili že dolgo pred nami.
Kajti gostilna niso samo zidovi, mize in šank. Gostilna so ljudje in zgodbe, ki v njej ostanejo. 🥰
160 let za nami. ⏳
In, upamo, še veliko zgodb pred nami. 🖋️
Vir fotografij: osebni arhiv družine Pelc
Vir zadnjih dveh fotografij:
Matevž Petrovič in
https://www.facebook.com/share/p/19QbhoSqqH/?mibextid=wwXIfr